»Vse, kar smo skrili, lahko najdemo v pisanju. Jaz niti ne skrivam prav dosti, nenehno govorim tudi to, česar drugi morda ne bi. Tisto, o čemer se molči.«

»Vse, kar sem si izmislil, je resničnost.«

»Vse je šlo k hudiču. To je bilo pred mojo zadnjo smrtjo (op. v knjigi piše, da je umrl štirikrat). Moral sem vrniti aro, sem si že sposojal denar, česar res ne znam. Visel sem skozi okno, živim v pritličju, in je šel Šteger mimo, pa sem mu rekel, pomagaj.«

»Pa se mi je porodila misel, zakaj ne bi ustvaril nečesa v detektivskem žanru, kar sem si že dolgo želel.«

»Veliko je pesnikov, ki imajo dovolj poguma, da se zazrejo v prepad, a zelo malo je tistih, ki imajo dovolj poguma, da se soočijo s srečo in pišejo o njej, in to je tisto, česar sem si želel biti sposoben v svojem pisanju.«

»Pisala to, kar je živela, in živela to, kar je pisala.«

»Vse moje pisanje izvira iz podobe.«

»Zanimajo me obrobne stvari, kar je na robu, zlomljeno. Pa stvari, ki jih drugi ne vidijo.«

»Vse, kar bo danes izrečeno, bo politično, ne pa strokovno.«